Prevor – dekontaminacija telesa pri politjih z nevarnimi kemikalijami
Strupi so snovi, ki na kemičen način škodljivo vplivajo na organizme. Kadar strup povzroči določeno okvaro, govorimo o zastrupitvi. Vse je strup in nič ni neškodljivo, samo odmerek loči zdravilo od strupa (Paracelsus).
Letno se v Sloveniji skoraj 1000 delavcev ponesreči s kemikalijami na delovnem mestu, in sicer ima 75% ponesrečencev poškodbe kože, 25% pa poškodbe oči. Poleg tega se nesreče z nevarnimi kemikalijami dogajajo tudi med transportom, pri požarih in celo ob neredih in terorističnih napadih.
Več o tveganju pri delu z nevarnimi kemikalijami in o dekontaminaciji ob politjih lahko poiščete na spletni strani podjetja Prevor.
Dražilne kemikalije – ob stiku s kožo ali sluznicami povzročijo rdečino in oteklino kože ter ne puščajo trajnih posledic, npr. topila.
Jedke kemikalije ob stiku s kožo ali sluznicami povzročijo nastanek razjede z nepovratnim uničenjem globljih tkiv, npr. koncentrirane kisline in baze.
Kemično poškodbo kože in oči lahko povzroči le šest vrst kemikalij: kisline, baze, oksidanti, reducenti, kelatna sredstva in topila. Obseg kemične poškodbe je odvisen od koncentracije, količine in lastnosti kemikalije (npr. oksido-redukcijski potencial za oksidante in reducente, stopnja topljivosti za topila in pKa za kisline in baze), od polite telesne površine in časa stika s kemikalijo.
Znaki kemične poškodbe kože z dražilno kemikalijo: bolečina, rdečina in oteklina kože.
Znaki kemične poškodbe kože z jedko kemikalijo (fluorovodikova kislina HF): bolečina, rdečina, oteklina in razjeda, ki se kasneje lahko zabrazgotini.
V primeru politja z dražilnimi in jedkimi kemikalijami veljajo osnovna pravila prve pomoči:
- hitro zapustimo mesto nesreče,
- odstranimo obleko in v primeru politja oči tudi kontaktne leče,
- čim hitreje začnemo z izpiranjem kože oz. oči,
- alarmiramo okolico,
- poiščemo zdravniško pomoč.
Nikoli ne smemo odlašati z izpiranjem, tudi če takoj po politju nimamo težav, ker se le-te lahko pojavijo kasneje.
Običajno priporočena prva pomoč pri politju z nevarnimi kemikalijami vključuje čim hitrejši začetek izpiranja izpostavljenega predela telesa z vodo, vendar učinkovitost takšnih ukrepov ni zanesljiva.
Velika količina vode med izpiranjem z mehaničnim učinkom odstrani dražilne in jedke kemikalije s površine telesa, poleg tega pa kemikalijo tudi razredči, s čimer se zmanjša njena agresivnost.
Po standardih je priporočeno časovno okno za začetek izpiranja z vodo le 10 sekund po politju. To je po izkušnjah pogosto neizvedljivo. Poleg tega voda velikokrat ni ogrevana in se je poškodovanci branijo, hkrati pa lahko daljše izpiranje s hladno vodo povzroči tudi podhladitev ponesrečencev.
Voda ima pri izpiranju politij z dražilnimi in jedkimi kemikalijami še eno pomembno slabost: hipotoničnost. Osmotski tlak vode stimulira pretok tekočin iz zunanjosti celic v notranjost in s tem dodatno omogoči penetracijo kemikalij v celice.
Za dekontaminacijo izpostavljenosti vsem nevarnim kemikalijam, razen HF in derivatom, se priporoča uporaba sredstva za dekontaminacijo Diphoterine. Za politja s HF in derivati se priporoča uporaba sredstva za dekontaminacijo Hexafluorine.
- Poskrbimo za lastno varnost pri reševanju (zaščitna maska, rokavice).
- Zastrupljenca umaknemo iz zastrupljenega okolja na svež zrak.
- Kontaktne leče čim hitreje odstranimo, da preprečimo kopičenje kemikalije pod kontaktnimi lečami in omogočimo učinkovitejše izpiranje oči.
- Kožo oz. oči čim hitreje izperemo z Diphoterineom in pri tem izpraznimo celotno vsebino pakiranja. Uporabimo aerosol ali plastenke Diphoterina in izpraznimo celotno vsebino.
- Če nimamo sredstva Diphoterine, moramo kožo obraza in oči izpirati z mlačno vodo vsaj 15 minut. Kožo moramo umiti tudi z milnico ali šamponom, saj solzivci niso vodotopni in jih le z izpiranjem z vodo ne moremo odstraniti. Ob umivanju kože z mrzlo vodo se lahko pekoča bolečina celo ojači. Pozorni moramo biti na lase prepojene s kemikalijo, saj lahko ta med tuširanjem iz las ponovno pride v oči.
- Odstranimo obleko in jo shranimo v plastično vrečko.
- Po dekontaminaciji mora ponesrečenec na pregled k zdravniku.
Fluorovodikova kislina je ena najnevarnejših anorganskih kislin (HF, CAS 7664-39-3), ki jo uporabljajo v elektronski, kemični, steklarski, kovinski, avtomobilski in naftni industriji za luženje kovin, jedkanje, brušenje in poliranje stekla in keramike itd. V Sloveniji smo leta 2009 porabili 305 ton HF.
HF kislina je brezbarvna in hlapljiva tekočina z močnim dražečim vonjem. Kemično HF uvrščamo med šibke kisline (pKa= 3.2), vendar lahko kljub temu ob stiku s kožo in očmi povzroči hudo zastrupitev. Ob politju s HF se lahko zastrupimo tudi z vdihavanjem njenih hlapov, saj ima vrelišče pri 19.5 °C.
HF ima zaradi sinergističnega delovanja vodikovih (H+) in fluoridnih ionov (F–) dvojno delovanje: jedko in toksično.
H+ ob stiku s kožo ali očmi delujejo jedko in povzročijo kemično poškodbo povrhnjice kože in roženice zrkla ter s tem omogočijo prodor F– v tkiva. V tkivih F– neposredno zavirajo celične encime in vežejo kalcijeve (Ca2+) in magnezijeve (Mg2+) ione ter s tem še dodatno posredno vplivajo na presnovne procese in uničujejo celice in tkiva. HF v tkivu povzroči likvifikacijsko nekrozo, kar ji omogoča globlji prodor v tkiva in posledično obsežnejšo lokalno kemično poškodbo in sistemsko toksičnost.
Sistemska toksičnost HF je odvisna zlasti od obsega prodora F– v tkiva, kar sovpada s koncentracijo pripravka HF in s površino politega telesa ter tudi časom stika.
Znaki zastrupitve s HF
Kemična poškodba kože po politju s HF
Pojav bolečine in kožnih sprememb po politju s HF je odvisen od koncentracije HF: po politju z visoko koncentrirano HF se bolečina pojavi takoj, po politju s HF nizke koncentracije pa se lahko bolečina pojavi šele čez nekaj ur do enega dneva. Polita koža z visoko koncentrirano HF hitro pordi in rahlo oteče, nato se postopno obarva v belo-sivo barvo in obda z vijoličastim obročem. V primeru daljše izpostave HF postane pordela koža sivo do črno vijoličaste barve ter močno oteče in boli. Tekom naslednjih dni se razvije kožni mehur z rjavo tekočino ali modro črnim strdkom in kožna razjeda. Celjenje kemične poškodbe kože, ki jo povzroči HF, je dolgotrajno in se pogosto konča s keloidno brazgotino, poleg tega pa prizadeta koža lahko ostane dolgo časa boleča in preobčutljiva na mraz.
Kemična poškodba očesa po brizgu HF
HF pri kemičnih nesrečah pogosto brizgne v očesi, posebno to velja pri politjih obraza. HF ob stiku z očmi najprej povzroči edem, perilimbalno ishemijo in zamotnitev roženice, nato poškoduje še sprednji prekat, lečo, šarenico in tudi beločnico. Ob brizgu HF sta pogosto poškodovani tudi veznici in veki, neredko pa nesreča s HF povzroči trajno okvaro vida ali celo slepoto ponesrečenca.
Sistemska toksičnost HF
HF povzroči sistemske znake zastrupitve zaradi neposredne toksičnosti in kelacijske sposobnosti ionov F–. F– veže predvsem Ca2+ in Mg2+ in s tem povzroči elektrolitsko neravnovesje s posledičnimi motnjami biokemičnih celičnih procesov. Elektrolitsko neravnovesje je sprva omejeno na območje politja s HF, nato pa se razširi po celem telesu in se pokaže s hipokalcemijo in hipomagnezemijo ter hiperkaliemijo, ki je posledica povečane prepustnosti celičnih membran in poškodbe tkiv. Klinično se hipokalcemija, hipomagnezemija in hiperkaliemija pokažejo z mišično oslabelostjo in hipoventilacijo ter motnjami srčnega ritma, na primer z ventrikularno tahikardijo in fibrilacijo.
Za dekontaminacijo telesa ob politju s fluorovodikovo kislino ali njenimi derivati se priproroča Prevor Hexafluorine®
Med solzivce uvrščamo OC (kapsaicin, Paper Mace, CAS 8023-77-6), CS (2-klorbenziliden malononitril, CAS 2698-41-1) in CN (1-kloroacetofenon, CAS 532-27-4), ki so trdne snovi in se uporabljajo v obliki prahu in aerosolov.
Najpogostejši solzivec, ki ga uporabljajo pri samoobrambi in razganjanju protestnikov, je OC. Pripomočki za osebno obrambo (obeski za ključe, nalivniki) vsebujejo približno 0.1 % OC.
Policija uporablja solzivce z višjo koncentracijo OC v obliki ročnih pršil. Policisti imajo tudi pločevinke napolnjene s CS, ki so podobne ročnim bombam, in plinske naboje napolnjene s CS in CN, ki jih lahko izstrelijo iz plinske pištole. Pločevinke in naboji se po metu ali izstrelitvi med protestnike aktivirajo z zakasnitvijo in pričnejo sproščati poleg solzivcev tudi dimno mešanico iz vnetljivih snovi, npr. iz tekočega parafina. Pršila solzivcev lahko vsebujejo tudi topila, ki lahko delujejo dražilno.
OC, CS in CN se ob stiku s kožo in sluznicami obraza hitro vsrkajo in vežejo na receptorje TRPV1 na senzoričnih vejah trigeminusa. Vzdraženje receptorjev TRPV1 s solzivci povzroči pekočo bolečino, ki je podobna bolečini ob opeklini ali odrgnini, saj se tudi v teh primerih aktivirajo isti receptorji. OC ob stiku ne poškoduje površine sluznic in kože, povzroči lahko le eritem, medtem ko lahko CS in CN povzročita tudi edem in mehurje kože ter erozije roženice.
Znaki zastrupitve s solzivci
Solzivci ob stiku z obrazom povzročijo takojšnjo zelo močno pekočo bolečino po koži obraza in očeh, nehoteno zapiranje oči (blefarospazem) in solzenje. Težave z očmi običajno popustijo po 15-30 minutah, vendar imamo lahko po izpostavi solzivcem še nekaj dni pordele oči.
Ob vdihu solzivci povzročijo pekočo bolečino v nosu, močan izcedek iz nosu, kašelj in občutek dušenja, ki pa ne trajajo dlje od 30 minut. Pri izpostavitvi visoki koncentraciji solzivca v zaprtem prostoru lahko ponesrečence začne dušiti zaradi toksičnega pljučnega edema. Pri bolnikih z astmo in kroničnim bronhitisom pa lahko solzivci povzročijo poslabšanje bolezni s hudim bronhospazmom.
Ob stiku OC s kožo se pojavi pekoča rdečina, ki običajno po 1 uri izzveni, vendar se lahko kasneje ponovi. CS in CN lahko povzročita poleg kožne rdečine tudi oteklino in mehurje.
Solzivci v velikih količinah povzročijo tudi slabost in bruhanje, predvsem ob zaužitju.
Žrtve napada s solzivci lahko izgubijo orientacijo, postanejo zmedeni in panični.
Prva pomoč
Za dekontaminacijo izpostavljenosti solzivcem se priporoča uporaba aerosola Diphoterine MINI.
- Poskrbimo za lastno varnost pri reševanju (zaščitna maska, rokavice).
- Zastrupljenca umaknemo iz zastrupljenega okolja na svež zrak.
- Kožo obraza čim hitreje izperemo s sprejem Diphoterina in pri tem izpraznimo celotno vsebino (200 ml). Pri izpiranju obraza in oči lahko uporabimo tudi plastenke Diphoterina in izpraznimo celotno vsebino (500 ml). Diphoterine nevtralizira in absorbira solzivce, s čimer hitro omili bolečino.
- Če nimamo sredstva Diphoterine, moramo kožo obraza in oči izpirati z mlačno vodo vsaj 15 minut. Kožo moramo umiti tudi z milnico ali šamponom, saj solzivci niso vodotopni in jih le z izpiranjem z vodo ne moremo odstraniti. Ob umivanju kože z mrzlo vodo se lahko pekoča bolečina celo ojači. Pozorni moramo biti na lase prepojene s solzivcem, saj lahko ta med tuširanjem iz las ponovno pride v oči.
- Kontaktne leče čim hitreje odstranimo, da preprečimo kopičenje solzivca pod kontaktnimi lečami in omogočimo učinkovitejše izpiranje oči.
- Odstranimo obleko in jo shranimo v plastično vrečko.
- Če po izpiranju draženje oči, solzenje, oteklina in neprenašanje svetlobe še vztrajajo, mora ponesrečenec na pregled k oftalmologu zaradi možnosti mehanične poškodbe roženice s trdimi delci solzivca.