Ogljikov monoksid je zelo strupen plin brez barve, vonja in okusa, zato ga ne moremo zaznati brez ustrezne opreme. Torej ogljikovega monoksida ne moremo videti ali vohati, lahko pa nas ubije.

Ogljikov monoksid nastaja pri nepopolnem gorenju drv, premoga, nafte, kurilnega olja, bencina, propana, butana, itd. Običajni izvori ogljikovega monoksida so peči na drva in premog, kamini, plinski gorilniki za gretje vode v kopalnicah in ogrevanje prostorov, plinski žari, avtomobilski motorji, agregati za proizvodnjo elektrike in motorne žage, kosilnice, ventilatorji ter črpalke. Ogljikov monoksid nastaja tudi v požarih.

Za zaščito pred zastrupitvijo z ogljikovim monoksidom (CO) imamo na voljo detektor ogljikovega monoksida.

Na začetku zastrupitve z ogljikovim monoksidom oziroma pri blagi zastrupitvi z ogljikovim monoksidom imajo zastrupljenci številne neznačilne težave, kot so glavobol, slabost, bruhanje, utrujenost, omotičnost, oslabelost in poslabšanje osnovne bolezni (npr. kroničnega bronhitisa ali angine pektoris).

Pri hujši in dalj časa trajajoči zastrupitvi z ogljikovim monoksidom pa postane glavobol vse močnejši, zastrupljenci postopno postanejo zaspani, zmedeni, imajo težave pri mišljenju, motnje vida, srce jim hitro bije. Nato sledijo še izguba zavesti, krči in lahko tudi smrt.

Pri otrocih se lahko zastrupitev z ogljikovim monoksidom pokaže z glavobolom, zaspanostjo, zanašanjem pri hoji, nenatančnimi gibi, neješčnostjo, bruhanjem, bolečino v trebuhu, drisko, hitrim dihanjem in krči.

Blage zastrupitve lahko potekajo tudi daljši čas in se kažejo s poslabšanjem učnega uspeha otrok in težavami v službi pri odraslih, lahko pa tudi z različnimi duševnimi težavami.

Znaki blagih zastrupitev z ogljikovim monoksidom so zelo podobni znakom viroz, na primer gripe, vendar se pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidom zdravstvene težave izboljšajo izven stanovanja in povrnejo ob vrnitvi v stanovanje, pri virozi pa se težave ne spreminjajo. Na ogljikov monoksid moramo pomisliti tudi ob sočasnem pojavu zdravstvenih težav pri več ljudeh, ki so se nahajali v istem prostoru, predvsem med kurilno sezono. Vsak sum na zastrupitev z ogljikovim monoksidom moramo vzeti zelo resno in se zavedati, da zastrupitve z ogljikovim monoksidom lahko povzročijo trajne okvare možganov z motenim spominom in mišljenjem, težavami pri učenju in pogostimi glavoboli.

Zastrupitve z ogljikovim monoksidom preprečimo s pravilno izbiro, namestijo, vzdrževanjem in rednim servisiranjem gorilnih naprav, kot so peči, štedilniki in grelci prostora ali vode. Pomembno je, da poskrbimo za ustrezno prezračevanje in odvajanje strupenih plinov.

Pred kurilno sezono moramo ob pomoči strokovnjaka pregledati, očisti in uravnati delovanje centralnega gretja oziroma peči ter preveriti prepustnost in puščanje dimnika in ventilacijskega sistema. Z dobrim in rednim vzdrževanjem gorilnih naprav in ustreznim prezračevanjem prostorov lahko preprečimo zastrupitev z ogljikovim monoksidom.

Ob vgradnji in popravilu gorilne naprave mora strokovnjak vedno preveriti morebitno nastajanje in kopičenje ogljikovega monoksida, ki se lahko pojavi šele po določenem času delovanja gorilne naprave.

Na morebitno nastajanje in kopičenje ogljikovega monoksida v stanovanju nas lahko opozori alarmna naprava oziroma javljalec ogljikovega monoksida v zraku (detektor).

Alarmne naprave za ogljikov monoksid morajo imeti:

  • oznako evropskega standarda EN50291,
  • glasen zvočni signal.

Alarmno napravo za ogljikov monoksid namestimo v vsako nadstropje, vključno s kletjo in podstrešjem, ter pri tem upoštevamo navodila proizvajalca. Družinskim članom pokažemo alarmno napravo za ogljikov monoksid in jih seznanimo z alarmnim signalom in načrtom ukrepov ob njegovi sprožitvi. Vsak alarm moramo vzeti resno.

Alarmni napravi za ogljikov monoksid in požar se razlikujeta. Alarmne naprave za požar ne zaznavajo ogljikovega monoksida. Alarmne naprave za ogljikov monoksid ne zaznajo požara oziroma dima dovolj zgodaj.

Med najbolj zanesljive spadajo detektorji ogljikovega monoksida FireAngel.