4 oktobra 2010 se je zgodila velika kemična katastrofa zaradi izlitja strupenih snovi v tovarni aluminija v Ajki na jugozahodnem Madžarskem.
Samo 160 kilometrov od Budimpešte se je v tej največji industrijski nesreči iz tovarne aluminija razlilo približno 700 000 kubičnih metrov strupenih odpadnih snovi, t.i. rdečega blata. V nesreči katastrofalnih razsežnosti je sedem ljudi umrlo, nekatere še pogrešajo, medtem ko jih je 150 hudo ranjenih. Prebivalce bližnjih vasi so že začeli izseljevati. Tudi posledice za okolje in bitja v okolju so hude in bodo dolgotrajne. Madžarske oblasti so 10. 10. 2010 sporočile, da je možno, da se bo stena rezervoarja, v katerem je še približno 2,5 milijona kubičnih metrov strupenega blata, podrla, ker se razpoka v steni širi.
Madžarska je zaradi zlitja rdečega blata iz tovarne na treh območjih razglasila izredne razmere. Prizadetih je okoli 7.000 prebivalcev, predvsem v okraju Veszprem, kjer se je zgodila nesreča in v okrajih Gyor-Moson-Sopron in Vas. Po pisanju britanskega BBC-ja so evakuirali okoli 390 prebivalcev, 11 so jih iz poplavljenega območja rešili. V reševalni akciji je sodelovalo okoli 500 policistov, vojakov in šest posebnih reševalnih ekip.
V največji kemični nesreči na Madžarskem do zdaj so zaradi kemičnih opeklin v bolnišnico prepeljali okoli 90 ljudi. Opekline se da sicer ublažiti z izpiranjem z vodo, po nekaj dnevih pa izginejo. Sicer pa je večina ljudi umrla zaradi utopitve, saj je rdeče blato skupaj z vodo z naglo hitrostjo vdrlo v okoliške vasi. Še vedno pogrešajo nekaj ljudi.
Boksit, glinica, sestavine
Dejansko gre za zlitje glinice, ki je surovina za pridobivanje aluminija. Glinica se pridobiva iz rude boksita, ki je rdeče barve. Boksita je dobil ime po svojem najdišču (Les Baux). Veliko je najdete v Istri in je prepoznavna po rdeči barvi. Glinico odlagajo na deponiji, ki je narejena tako, da jo ogradijo z zemljino, kot en velik bazen. Bazen ogradijo z gramozom in potem ta mulj pretakajo v bazene. Mulj se tam usede, voda pa izhlapi. V nekem normalnem času se potem to strdi.
Boksit vsebuje od 30 – 54 % aluminijevega trioksida, železove okside, kremen in okside drugih kovin kot sta titan in svinec. V procesu izdelave aluminija boksit izpirajo z vročo raztopino natrijevega hidroksida, ki je zelo močna baza (lug), pri čemer nastane aluminijev hidroksid. Posledično so tudi odpadki, ki nastanejo pri predelavi boksita v aluminij, alkalni, to je imajo visok pH, od 10 – 13. Odpadno blato vsebuje tudi številne kovinske okside, npr. železov oksid, ki daje blatu značilno rdečo barvo. V rdečem blatu, ki se je razlilo na Madžarskem, so ugotovili tudi presenetljivo visoke koncentracije arzena, kroma in živega srebra. Pri procesu izdelave aluminija se sproščajo tudi precejšnje količine ogljikovega dioksida, ogljikov monoksid, žveplov dioksid, polifluorirani ogljiki (PFC), hlapne organske spojine in hlapni fluorovodik, iz katerega nastane fluorovodikova kislina.
Postopek pridobivanja aluminija iz boksita:
- Priprava boksita – Surovi boksit se zdrobi, posuši in fino zmelje.
- Pridobivanje glinice iz boksita – Z uporabo natrijevega luga se odstranijo nezaželene primesi. Tako dobimo čisto, belo glinico (aluminijev oksid).
- Redukcija glinice v aluminij z elektrolizo – Glinica se raztopi pri približno 950 °C v staljenem kriolitu. Raztopina se v elektrolizni peči z enosmernim tokom razgradi na sestavne dele. Aluminij se nabere na dnu, nastali prosti kisik pa se poveže z ogljikovimi elektrodami v ogljikov dioksid.
Iz 4 ton boksita dobimo 2 toni glinice in iz nje 1 tono aluminija.
Kemične opekline
Na osebah so nastale kemične opekline zaradi natrijevega luga (natrijev hidroksid, soda caustica, NaOH) kot tudi potencialne zastrupitve zaradi florovodikove kisline.
Kakšni so škodljivi učinki teh kemikalij za ljudi?
Natrijev lug in fluorovodikova kislina sta zelo jedki snovi, ki pri stiku s kožo, sluznicami in očmi povzročata hude opekline in trajne poškodbe oziroma odmrtje tkiv. V primeru zaužitja jedkih snovi pride do hudih poškodb sluznic ustne votline, požiralnika in želodca s krvavitvami in razpokami prebavne cevi, ki se lahko končajo s smrtnim izidom. Zaradi obširnih in globokih opeklin lahko pride do dehidracije in okužb ter v skrajnem primeru do odpovedi ključnih organov zaradi poškodb sluznic dihal, oziroma šoka in smrti zaradi odpovedi srca in ožilja. Tovrstne poškodbe so tudi strahotno boleče.
Kovinski oksidi so bolj problematični z vidika vdihavanja prašnih delcev, potem ko se rdeče blato posuši, in se prah raznaša po ozračju.
Aluminijev prah lahko draži kožo in dihala ter povzroča astmatične napade pri preobčutljivih posameznikih. Pri dolgotrajnejši izpostavljenosti so možne trajne poškodbe pljuč in živčevja. Za škodljive učinke so bolj dovzetni otroci in starejši ter bolniki z zmanjšano ledvično funkcijo.
Izpostavljenost prašnim delcem, ki vsebujejo svinec ima lahko številne škodljive posledice za zdravje. Posebej so občutljivi majhni otroci, saj svinec lahko poškoduje razvijajoči se živčni sistem in tako vpliva na sposobnost učenja in na vedenje. Posledice zastrupitve s svincem so tudi poškodbe ledvic, krvotvornih organov ter živcev rok in nog. Svinec je rakotvoren in lahko škoduje tako plodnosti kot nerojenemu otroku.
Železo, ključna sestavina rdečih krvničk, spada med esencialne elemente, torej snovi, ki jih nujno potrebujemo za normalno delovanje svojega telesa. Vendar deluje železo v prekomernem odmerku pri stiku s kožo in sluznicami jedko, in lahko povzroča podobne, čeprav manj hude poškodbe kot natrijev lug in fluorovodikova kislina. Prekomerni odmerki železa, ki se v vsrkajo v organizem pa zaradi vpletenosti v procesu nastajanja prostih radikalov poškodujejo celice in tkiva ter povzročajo motnje v delovanju številnih organov.
Arzen je zelo strupena kovina. Anorganska oblika. trivalentni arzen, je bolj strupena od organske, petvalentne, oblike. Škodljivi učinki so bodisi posledica vnosa preko kože, bodisi z vdihavanjem oziroma zaužitjem. Poleg prebavnih motenj z bolečinami v trebuhu, bruhanjem, drisko in dehidracijo, arzen lahko poškoduje jetra, ledvice in živčni sistem. Arzen je rakotvorna snov in povzroči raka kože, sečnega mehurja in ledvic.
Tudi živo srebro nastopa v več oblikah. Kot hlapno elementarno živo srebro je nevarno predvsem, če ga vdihavamo, medtem ko so anorganske soli in organsko živo srebro bolj strupene z zaužitjem. Anorganske spojine živega srebra so dražilne pri stiku s kožo in očmi. Za sistemske zastrupitve z živim srebrom so značilne poškodbe prebavnega trakta, ledvic in živčnega sistema.
Krom se nahaja v različnih valenčnih stanjih. Biološko pomemben je trivalentni krom, ki je udeležen pri uravnavanju krvnega sladkorja in spada med esencialne elemente. Strupenost trivalentnega kroma je majhna, medtem ko je šestvalentna oblika strupena predvsem zaradi svoje oksidativnosti in genotoksičnosti, to je sposobnosti, da poškoduje genetski material. Pri akutni zastrupitvi pride do methemoglobinemije in poškodb ledvic. Pri stiku s kožo povzroča draženje in kontaktni dermatitis. Pri vdihavanju draži sluznico dihal, povzroča poškodbe pljuč in je tudi rakotvoren za človeka.
Žveplov dioksid je dražilen za oči in za dihala, povzroča vnetje dihal, astmatične napade in pri ponavljajoči se izpostavljenosti trajne poškodbe dihal.
Hlapne organske spojine so dražilne. Pri vdihavanju večjih količin povzročajo omotico in vrtoglavico, siljenje na bruhanje, motnje srčnega ritma; pri dlje časa trajajoči izpostavljenosti pa težave s koncentracijo in spominom, motnje delovanja ledvic in jeter.
Nekatere snovi iz skupine polifluoriranih ogljikov (PFC) so rakotvorne in spadajo med kemijske povzročitelje hormonskih motenj (KPHM). KPHM je od zunaj vnesena kemična snov oziroma mešanica snovi, ki preko sprememb v delovanju hormonov povzroča neželene učinke na zdravje posameznega organizma ali njegovega potomstva oziroma (sub)populacije.